Življenja, ki jih živimo, so tudi tista v katerih se izgubljamo ter zopet najdemo.

Večino življenj živimo tako, da minejo brez da bi zares živeli, v odnosih ki jih ne čutimo, v vzorcih ki jih ne zaznamo in ne opazimo.

A to so vezi, ki se jih človek vseeno zaveda in so nekako pod prisilo vidne.

Govorimo o družinskih vezeh, ki jih poskušamo pozdraviti a mogoče kdaj ugotovimo, da jih je potrebno prekiniti in na novo zgraditi nove.

A večini ta opcija ni všeč zato se tekom življenja vpleta v zgodbe drugih in nikoli ne prične z dejanskim zdravljenjem oz. Ponovno izgradnjo povezav in zdravih odnosov.

Med nami, na nivojih izza, obstajajo nevidne vezi, o katerih se ne govori in ne piše.